Joj sem jezna. Razpočila se bom. Moja zlata mamica ve, da mene želodček ne uboga in ona gre za kosilo delat perutničke in pečen krompir. Pa saj ni normalna. Toliko maščobe moj bogi želodec sploh prenese ne. Prav čutim, kako se mi vs enabira na želodčni steni. Sumim, da mi je od tega tudi slabo. In zakaj je tole naredila?
Zato, ker moja ljuba sestrica se vedno zmišljuje, kaj bo jedla. In seveda ji moja zlata mati ustreže. Najhuje je pa to, da ko sem rekla, da ne bom jedla, da me je začele izsiljevati. Da, izsiljevati. Rekla je, da mi ne bo kupila knjig za maturo. Vedno me izsiljuje ko nočem jest. To je psihično nasilje. Ko ji omenim njoke z gorgonzolo pa se zmrduje, da tega moja sestrica (le kdo drug) ne bo jedla. Besna sem. Kot kaže bom morala jesti v restavraciji. Ker kuhat v tej kuhinji, kjer je vse sterilno ne mislim. No pa tudi znam ne kaj preveč. Svoj čas pač porabljam za bolj koristne stvari.
Jezna sem.
Aaaaaa kok to črtim ko me nekdo posiljuje s hrano!! Ampak da bi me pa še izsiljeval zraven, a-a bolje zanj/ zanjo da ne!! Ker bi popizdila!! Fak n pa ne moreš no!! Kr ne morem verjet, da te lasten starš izsiljuje če ne boš jedel! Grrrrrr! Pa kaj misli, da si kanta al kaj!?!