Kot kaže se je moje zdravje odločilo, da me bo fino nategovalo. Ko nekaj neha boleti se seveda začne drugo. Kot bi me za nekaj kaznovalo. Uredu predam se. Vem, da kadim, da kdaj kaj spijem (res ne veliko) ampak kar je preveč je pa preveč.
Na koncu bom še zbolela, ker nič ne jem (sicer mi je všeč, da bom malo bolj suha) . In potem ae seveda vsi spravljajo name, kaj sem tko bleda, zakaj ničl ne jem, kaj je narobe z mano, da ne bom kakšnih motenj hranjenja dobila. Argggggggggggggggg. Prosim ljudje no.
Spet se mi zdi, da me zob boli. Nočem da me zobje bo,lijo, ker mevedno bolijo. Zakaj morem imeti tako uničene zobe, da sem vsak teden 2x pri zobarju. Bolno, da mi zobrca reče, da sem njihova stalna stranka.
Počasi se bom mogla sprijazniti, da sem kronični bolnik in se nahati smiliti sama sebi. Res. Če ne bom še umrla.
Ja, temu jaz pravim resni problemi.