Zakaj se mi zdi, da popolnoma nihče ne rezume. Ne razumejo tega, da so mi všeč lepe punčke, moda, lepe cunjice in čeveljčki, ki jih sicer ne nosim. Zakaj de fak je to tako težko razumeti. Saj vendar ne govorim kitajsko. Ali pač. Spremenila bom svoj stil. Popolnoma. Za začetek si bom kupila lepe čeveljčke s petko. Obdržala bom le rdeče stvari. Ker je rdeča lepa barva. In sem srečna, ko sem oblečena v rdečo. Hočem biti lepa. Zase. Hujšanje še nekako gre. Zaradi mojega nenormalnega zobobola se mi je skrčil želodec. Superca. Vse kar je narobe je, da jem samo sladkarijo. Ampak si res ne morem pomagat. In tega spet nihče ne razume. Zdi se mi, da so ljudje skrajo zabiti, da ničesar ne razumejo. Da ne razumejo kaj je lepo. Da ne razumejo, da se mi ne da poslušat njihovh pridig in tečnarjenja. Rada imam metin čaj. Pomiri me. In potem se zrelaksirana le smejim vsem, ki sot ako blazno pametni. Čakam na dinarčke. Ta mesec bom delala na polno. Da bo veliko denarja. Da si bom lahko veliko privoščila. Pogrešam Ljubljano. Preveč jo pogrešam. Zato išem delo v ljubljani, čeprav sedaj delam skoraj pred svoji hišo. Jah vem, takšna sem in to mi je všeč.
''Zakaj se mi zdi, da popolnoma nihče ne rezume. Ne razumejo tega, da so mi všeč lepe punčke, moda, lepe cunjice in čeveljčki, ki jih sicer ne nosim. Zakaj de fak je to tako težko razumeti.''
Jah, draga moja, eni smo pač počasne pameti.