Sovražim ljudi, ki se vtikajo v tuje zadeve. Sovražim, da se kdo vtika v moj lajf. Ne prenesem tega, da ljudi tako blazno zanimajo moje težave, moji problemi. Pa ne zato, ker bi mi želeli pomagati ampak zato, da se naslajajo. Resno ne razumem, kaj je tako zanimivega na mani, da vsako bitje vtakne nos tja, kamor mu res ni treba. Ni mi jasno, kaj je moje življenje toliko bolj zanimivo od njihovega? Kaj imajo ljudje res tako bedna, dolgočasna življenja, da je treba vedno znova govoriti o meni, meni in še nekrat meni? Meni se ne zdi, da bi živele kakšno posebno življenje. Resnično mi ni jasno, kako so lahko nekateri tako redoljubni in ustrežljivi, da tako veselo pometajo moj prag? Nimam niti kančka umazanije, ker so nekateri tko vestni, da svoj čistilni servis pripeljejo na moj prag vsak dan, medtem, ko se na njihoven nabira enormna količina smeti, ki jih ne bi vzeli niti na odlagališču radioktivnih odpadkov. Ko bi vsak počistil za sabo in ne za drugimi, bi bilo na našem planetu in v naših življenjih veliko manj smeti.
P.s. tule so izvzeti moji prijatelji, ki so itak preveč leni za pometanje;)
Če je to slučajn letel med drugim tut na komentar, kar se unga hujšanja tiče (sam upam da ni, k ni blo nič slabega mišljeno), ne tega vzet kot slabonamerno. Ni grdo mišljeno.
Lp*