Nina Pušlar-Vse kar rečeš mi
Ko me hladno jutro v dan povabi,
Spet te danes tu ob meni ni,
Tvojo srajco si oblečem,
Kot vihar že spet razmečem
Sanje, kjer se misel izgubi
Morda sem le oblak na tvoji poti,
Le nemir, ki v zraku zadrhti,
A ne želim več tvojih rok na moji rami,
Ko odhajaš k njej v omami,
Gledam te z zaprtimi očmi.
Vse kar rečeš mi,
Malo zaboli,
Ko resnica v laž se spremeni,
A še si moj junak,
V objemu vseh napak,
Iščem te med svojimi ljudmi.
A zdaj ob tebi ona spi
V naročju tvojem se budi
In vse kar rečeš mi
Je dovolj, da še verjamem ti
Preden rečeš tisti dve besedi
Preden stopiš sklonjen od laži,
Blatne noge si obriši
V knjigo krivde se podpiši
Znova slepo bom verjela ti.
A zdaj ob tebi ona spi
V naročju tvojem se budi
In vse kar rečeš mi
Je dovolj, da spet verjamem
Ta pesmica me vedno znova spravi v jok ... lahko jo poslušam ure in ure in jokam in jokam
oja, ta komad je svetovn... če se rabm zjokat, ga poslušam in to je to...